Otroci se ob igri veselo smejijo in hihitajo, se spogledujejo in se nadvse zabavajo. Očke se jim kar svetijo od navdušenja. Rajalno igro plešemo za jutranje razgibanje, tekom dneva ali na prostem, kjer nas opazujejo domačini in nam veselo ploskajo. Menim, da ni odveč, če povemo, da so otroci zelo ponosni in samozavestni, ko doživijo takšen odziv oz. pohvalo. Seveda otroke pohvalimo tudi vzgojiteljice.

Opazila sem, da rajalna igra Zajček v travi spodbudno vpliva na razvoj pozitivne samopodobe in na samozavest otrok. Vključujejo se tudi otroci, ki so drugače bolj tihi in se ne želijo izpostavljati. Posebej v primeru, kadar je izbranih več zajčkov in več lepih deklic. Tukaj imajo možnost, da niso izpostavljeni popolnoma sami. Tisti otroci, ki pa se radi izpostavljajo in si želijo biti v ospredju, pa se naučijo upoštevati druge in se prilagoditi. Otroci v rajalni igri neizmerno uživajo, sprostijo svoje strahove in napetosti, izražajo svoja občutja in bolj začutijo svoje telo. Prihajajo do novih spoznanj o sebi in drugih ter se potrjujejo.

Ugotovila sem, da rajalna igra Zajček v travi pozitivno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Učinki izvajanja rajalne igre so bili namreč več kot dobri. Igra je pozitivno vplivala na vzdušje v skupini in na socializacijo otrok. Otroke je med seboj povezala, občutila se je njihova pripadnost skupini. Prav tako sem opazila, da je igra vplivala na kognitivni razvoj otrok. Potrebna je bila njihova pozornost (zajček in lepa deklica – kdaj naj zaplešeta; ostali otroci – kdaj naj se spustijo in začnejo ploskati), zapomniti so si morali besedilo pesmi, kar je vplivalo na pomnjenje oz. razvoj spomina. Igra je vplivala tudi na gibalni razvoj otrok. Razvijali smo gibalno sposobnost koordinacijo (hoja v krogu, ples zajčka in lepe deklice). Opazila sem vpliv igre na socialni razvoj. Otroci so med sabo sodelovali, si pomagali in upoštevali pravila igre ter drug drugega. Ob tem so se krepile socialne vezi, spoznavali in izražali so različna čustva – bili so vznemirjeni, veseli, srečni. Zaznati je torej vpliv igre tudi na čustveni razvoj. Prav tako so uživali v sproščenem gibanju in igri, si krepili samozavest in pozitivno samopodobo. Z igro smo razvijali tudi znanja iz ostalih področij dejavnosti.  Zaznali smo povezavo s področjem družbe – otroci so se družili in sodelovali; narave – spoznavali so kje in kako se je telo gibalo; matematike – tvorili so krog, spoznavali prostorska razmerja znotraj/zunaj in jezika – širili so besedišče, urili izgovorjavo in s tem komunikacijske spretnosti.  

Ugotovila sem, da je imelo učenje skozi gibanje pozitivni učinek na razvoj celotne osebnosti otroka. Gibanje je namreč pospešilo proces učenja oz. usvajanja zadanih ciljev. Zadovoljena je bila osnovna potreba otrok po gibanju, kar je vplivalo tudi na razvoj drugih področij razvoja: kognitivno, socialno in čustveno. Prav tako je igranje rajalne igre vplivalo na razvoj znanj iz drugih področij dejavnosti (narava, družba, matematika, jezik), ne le na večjo gibalno aktivnost otrok. Ugotovila sem, da je rajalna igra spodbudno vplivala na celostni razvoj otrok.

Zapisala: Saša Podstenšek, dipl. vzg.